Virus hepatitisa C (HCV) je RNK virus iz družine Flaviviridae, ki primarno okužuje jetra in povzroča vnetje jetrnega tkiva. Virus se odlikuje po svoji veliki genetski raznolikosti in sposobnosti hitrega mutiranja, kar otežuje naravni imunski odziv organizma. HCV obstaja v sedmih glavnih genotipih, pri čemer sta v Sloveniji najpogostejša genotipa 1 in 3. Virus lahko povzroči akutno ali kronično okužbo, pri čemer kronična oblika predstavlja resno zdravstveno grožnjo zaradi možnosti razvoja ciroze jeter ali raka jeter.
HCV se prenaša predvsem preko stika s kontaminirano krvjo okužene osebe. Najbolj ogrožene skupine vključujejo uporabnike intravenskih drog, prejemnike transfuzij krvi pred letom 1992, zdravstvene delavce in osebe z nezaščenimi spolnimi odnosi z več partnerji. V Sloveniji je posebej ogrožena populacija, ki si deli igle za injiciranje drog ali uporablja nesteriljena orodja za tetovaže in piercing. Prenos z matere na otroka med nosečnostjo je redek, a možen.
Okužba z virusom hepatitisa C poteka v dveh glavnih fazah. Akutna faza traja prvih 6 mesecev po okužbi in je pogosto asimptomatska ali z blagimi simptomi. Pri 75-85% okuženih se razvije kronična okužba, ko virus vztraja v organizmu več kot 6 mesecev. Kronični hepatitis C lahko brez zdravljenja napreduje v cirozo jeter (pri 20-30% bolników v 20-30 letih) in nato v hepatocelularni karcinom. Napredovanje bolezni je počasno in lahko traja desetletja, pri čemer na hitrost vpliva starost ob okužbi, spol, uživanje alkohola in sočasne okužbe.
Večina okuženih z virusom hepatitisa C v začetnih fazah nima izrazitih simptomov, zato okužbo pogosto odkrijemo šele naključno. Kadar se simptomi pojavijo, lahko vključujejo:
V Sloveniji priporočamo testiranje vsem osebam, rojenim med letoma 1945 in 1965, saj so bile v tem obdobju možnosti prenosa večje. Test je potreben tudi pri osebah z dejavniki tveganja, kot so uporaba drog, prejeta transfuzija krvi, tetoviranje v nestrokovnih pogojih, ali pri nenormalnih jetrnih encimih. Testiranje je priporočeno tudi nosečnicam in partnerjem okuženih oseb. Redne kontrole potrebujejo zdravstveni delavci in bolniki na dializi.
Diagnoza hepatitisa C poteka v dveh korakih. Prvi korak je test na protitelesa proti HCV (anti-HCV), ki pokaže, ali je bila oseba kadarkoli izpostavljena virusu. Če je test pozitiven, sledi test na HCV RNK, ki potrdi aktivno okužbo. Za določitev genotipa virusa opravimo dodatno tipizacijo, ki je ključna za izbiro ustreznega zdravljenja. Vsi testi se opravljajo iz vzorca krvi. V Sloveniji so testi dostopni v vseh večjih zdravstvenih ustanovah in nekaterih specializiranih laboratorijih.
Negativen test na protitelesa pomeni, da oseba najverjetneje ni okužena, razen v primeru nedavne okužbe. Pozitiven test na protitelesa zahteva nadaljnje testiranje z RNK testom. Pozitiven RNK test potrjuje aktivno okužbo in potrebo po zdravljenju, medtem ko negativen RNK test ob pozitivnih protitelesih kaže na prebolelo okužbo. Rezultate vedno interpretira zdravnik specialist, ki načrtuje nadaljnje ukrepanje.
Slovenija sledi najnovejšim mednarodnim smernicam za zdravljenje hepatitisa C, ki temeljijo na uporabi direktno delujočih antivirusnih zdravil (DAA). Ta pristop omogoča kratko, učinkovito in varno zdravljenje z minimalnimi stranskimi učinki. Zdravljenje poteka ambulantno pod nadzorom specialista gastroenterologa ali infektologa. Sodobna terapija je prilagojena genotipu virusa, stopnji poškodbe jeter in morebitnim pridruženim boleznim. Uspešnost zdravljenja presega 95%, kar pomeni, da je hepatitis C postal ozdravljena bolezen.
DAA zdravila so revolucionirala zdravljenje hepatitisa C z direktnim zaviranjem ključnih encimov, potrebnih za razmnoževanje virusa. Ta zdravila delujejo na različne tarče virusnega cikla, vključno z NS3/4A proteazo, NS5A proteinom in NS5B polimerazo. Kombinacija različnih DAA zdravil preprečuje razvoj odpornosti virusa in zagotavlja optimalno učinkovitost. V Sloveniji so dostopni najnovejši pangenotipski preparati, ki delujejo proti vsem genotipom hepatitisa C. Zdravljenje traja običajno 8 do 12 tednov, odvisno od izbrane kombinacije in klinične slike pacienta.
Sodobno zdravljenje hepatitisa C dosega izjemno visoko stopnjo ozdravitve, ki presega 95% pri večini pacientov. Ozdravitev se opredeli kot nedokazljivost virusa v krvi 12 tednov po končanem zdravljenju (SVR12). Po uspešnem zdravljenju se zmanjša tveganje za cirozo jeter, jetrni rak in potrebo po presaditvi jeter. Pacienti z ozdravenim hepatitisom C niso več kužni.
Sofosbuvir je temeljno DAA zdravilo, ki zavira NS5B polimerazo in je učinkovito proti vsem genotipom hepatitisa C. V Sloveniji je dostopen v kombinaciji z velpatasvirjem (Epclusa) kot pangenotipska terapija. Ta kombinacija predstavlja zlati standard zdravljenja z odličnimi rezultati in minimalnimi stranskimi učinki. Kombinirana zdravila poenostavijo zdravljenje z zmanjšanjem števila tablet in izboljšajo sodelovanje pacientov pri zdravljenju.
Glecaprevir/pibrentasvir (Maviret) je moderna pangenotipska kombinacija, ki združuje zaviralec NS3/4A proteaze in NS5A inhibitor. Ta kombinacija omogoča krajše zdravljenje (8 tednov) pri številnih pacientih brez ciroze jeter. Zdravilo je posebej primerno za paciente z ledvično insuficienco, saj ne zahteva prilagoditve odmerka. Kombinacija kaže odlično učinkovitost pri vseh genotipih virusa.
V Sloveniji so dostopni tudi drugi DAA preparati za specifične klinične situacije. Vključujejo kombinacije z ribavirinom za kompleksne primere ali paciente z neuspešnim prejšnjim zdravljenjem. Izbira zdravila temelji na naslednjih dejavnikih:
Specialisti prilagodijo terapijo vsakemu posamezniku za dosego optimalnih rezultatov.
Standardno trajanje terapije je 8 do 12 tednov, odvisno od izbrane kombinacije in klinične slike. Zdravila se jemljejo enkrat dnevno z obrokom za boljšo absorpcijo. Redni laboratorijski nadzor vključuje preverjanje virusne obremenitve in jetrnih encimov. Pacienti morajo jemati zdravila redno brez izpuščanja odmerkov za zagotovitev optimalne učinkovitosti zdravljenja.
Med zdravljenjem HCV lahko pacienti doživijo različne stranske učinke, ki so običajno blagi do zmerni. Najpogostejši vključujejo utrujenost, glavobol, slabost, bruhanje, drisko in bolečine v trebuhu. Nekateri pacienti poročajo o motnjah spanja, razdražljivosti in spremembah razpoloženja. Redko se lahko pojavijo resnejši učinki, kot so alergijske reakcije ali motnje delovanja jeter. Večina stranskih učinkov je začasnih in se umiri po končanem zdravljenju. Pomembno je redno spremljanje s strani zdravnika.
Zdravila za HCV lahko vplivajo na delovanje drugih zdravil, zato je ključno, da zdravnik ve o vseh jemanih preparatih. Posebno pozornost zahtevajo antikoagulanti, nekatera antibiotika, antimikotiki in zdravila za epilepsijo. Interakcije se lahko pojavijo tudi z nekaterimi prehranskimi dopolnili in zeliščnimi pripravki. Pred začetkom zdravljenja HCV je potrebno prilagoditi odmerke nekaterih sočasno jemanih zdravil. Samozdravništvo med terapijo ni priporočeno.
Posebno previdnost zahtevajo starejši bolniki, nosečnice, doječe matere in bolniki z ledvično ali jetrno insuficienco. Pri bolnikih s hkratno okužbo z virusom HIV ali hepatitisom B je potreben individualen pristop k zdravljenju. Bolniki z resnimi srčno-žilnimi boleznimi potrebujejo temeljito oceno tveganja pred začetkom terapije. Otrokom in mladostnikom se zdravljenje predpiše le v posebnih primerih.
Virus hepatitisa C se prenaša predvsem preko krvi, zato je pomembno izogibanje delitvi igel, britvic, zobnih ščetk in drugih predmetov, ki lahko pridejo v stik s krvjo. Tveganje predstavlja tudi nesterilna oprema pri piercingu, tetoviranje ali akupunkturi. Spolni prenos je manj pogost, vendar možen pri tveganem vedenju. Prenos z matere na otroka med nosečnostjo je redek. Okužena oseba mora obvestiti zdravstvene delavce o svoji okužbi pred posegi.
Med zdravljenjem je priporočena zdrava prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, ter izogibanje alkoholu. Redna telesna aktivnost, prilagojena počutju, pripomore k boljšemu zdravljenju. Pomemben je zadosten počitek in obvladovanje stresa. Izogibajte se novim zdravilom brez posvetovanja z zdravnikom. Redno jemanje predpisanih zdravil ob določenih urah je ključno za uspešnost terapije.
Po končanem zdravljenju je potrebno redno spremljanje z laboratorijskimi preiskavami. Kontrole se izvajajo 4, 12 in 24 tednov po koncu terapije za potrditev ozdravitve. Sledijo redni letni pregledi za spremljanje delovanja jeter. Pomembno je, da bolnik obvesti zdravnika o morebitnih težavah ali simptomih, ki se pojavijo po zdravljenju.
Za dodatne informacije se obrnite na svojega zdravnika ali specializirane ambulante za jetrne bolezni. Na voljo so tudi skupine za podporo bolnikov in spletni viri z zanesljivimi informacijami. V Sloveniji deluje Društvo za jetrne bolezni, ki nudi podporo in svetovanje bolnikom s hepatitisom C.
