Holesterol je mastna snov, ki je naravno prisotna v našem telesu in jo potrebujemo za normalno delovanje organizma. Jetra proizvajajo približno 80% holesterola, preostali del pa dobimo s hrano. Holesterol je ključen za tvorbo celičnih membran, hormonov in žolčnih kislin, ki pomagajo pri prebavi maščob.
HDL (lipoprotein visoke gostote) velja za "dober" holesterol, ker odnaša holesterol iz arterij nazaj v jetra, kjer se razgradi. LDL (lipoprotein nizke gostote) pa je "slab" holesterol, ki se lahko nabira na stenah arterij in povzroča aterosklerozo. Pomembno je vzdrževati primerno razmerje med obema vrstama.
Priporočene vrednosti holesterola v Sloveniji so:
Visok holesterol lahko vodi v nastanek aterosklerotičnih plakov v arterijah, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, srčni infarkt in možgansko kap. Brez ustreznega zdravljenja se lahko stanje poslabša in resno ogrozi zdravje.
Glavni dejavniki tveganja vključujejo nezdrav način življenja z mastno prehrano, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje, prekomerno telesno težo, genetsko predispozicijo, starost ter kronične bolezni kot sta sladkorna bolezen in hipotiroidizem.
Visok holesterol običajno ne povzroča opaznih simptomov in velja za "tihega morilca". V redkih primerih lahko pride do nastanka xantomov (rumenkastih oblog na koži), xantelazem (rumenkastih madeži okoli oči) ali cornealnega arcusa (bel obroč okoli šarenice). Večinoma pa se povišan holesterol odkrije šele z laboratorijskimi testi.
Holesterol se meri z lipidogramom, ki vključuje celokupni holesterol, LDL, HDL in trigliceride. Test se opravi na tešče, kar pomeni, da 9-12 ur pred odvzemom krvi ne smemo uživati hrane. Rezultati so na voljo običajno v enem dnevu.
Na zdravnika se obrnite, če imate družinsko anamnezo srčno-žilnih bolezni, če ste starejši od 40 let, imate sladkorno bolezen, visok krvni tlak ali druge dejavnike tveganja. Prav tako je pomemben obisk, če imate simptome srčno-žilnih težav.
Slovenska društva priporočajo merjenje holesterola vsakih 5 let pri zdravih odraslih, letno pa pri osebah z dejavniki tveganja. Preventivni pregledi omogočajo zgodnje odkrivanje in pravočasno ukrepanje pred nastankom zapletov.
Na slovenskem farmacevtskem trgu je na voljo široka paleta zdravil za obvladovanje povišanega holesterola, ki so ključna za preprečevanje kardiovaskularnih zapletov. Izbira ustreznega zdravila je odvisna od posameznikovih potreb, stopnje tveganja in odziva na zdravljenje.
Statini predstavljajo zlati standard zdravljenja visokega holesterola. Na slovenskem trgu so dostopni predvsem atorvastatin, simvastatin in rosuvastatin. Ta zdravila delujejo z zaviranjem encima HMG-CoA reduktaze, ki je ključen za sintezo holesterola v jetrih. Statini učinkovito znižujejo LDL holesterol za 20-60% in hkrati ugodno vplivajo na celotni lipidni profil.
Poleg statinov so na voljo tudi zdravila iz skupine derivatov fibrinske kisline, ki so posebej učinkovita pri zniževanju trigliceridov in dvigovanju HDL holesterola. Ezetimib predstavlja alternativo, ki deluje z zmanjševanjem absorpcije holesterola v črevesju in se pogosto kombinira s statini za boljše rezultate.
Kombinirana zdravila, ki vsebujejo več aktivnih snovi, omogočajo preprostejše odmerjanje in boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. Ta pristop je posebej koristen za bolnike z več dejavniki tveganja.
Med brezreceptnimi možnostmi izstopajo naravni pripravki in prehranska dopolnila:
Večina zdravil za holesterol se jemlje enkrat dnevno, večinoma zvečer, ker se holesterol v jetrih večinoma sintetizira ponoči. Statini se običajno začnejo z nižjimi odmerki, ki se postopno povečujejo glede na odziv in prenašanje. Pomembno je redno spremljanje lipidnega profila in jetrnih encimov, še posebej v prvih mesecih zdravljenja. Zdravila je treba jemati redno, tudi če se simptomi izboljšajo, saj je holesterol kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje.
Zdravila za zniževanje holesterola je pomembno jemati natanko po navodilih zdravnika. Večina statinov se jemlje enkrat dnevno, najbolje zvečer, ker se holesterol v telesu večinoma proizvaja ponoči. Zdravila je treba jemati redno, ob istem času, ne glede na obroke. Nikoli ne prekinjajte jemanja brez posvetovanja z zdravnikom, tudi če se počutite bolje.
Najpogostejši stranski učinki statinov vključujejo blage prebavne težave, glavobole in občasno bolečine v mišicah. Redki, vendar resni stranski učinki so lahko poškodbe mišic ali jeter. Pomembno je redno spremljanje jetrnih encimov in drugih laboratorijskih vrednosti.
Uravnotežena prehrana z veliko vlaknin, omega-3 maščobnih kislin in antioksidanti lahko pomembno pripomore k zniževanju holesterola. Priporočamo uživanje ovsenih kosmičev, oreščkov, rib, olivnega olja in svežega sadja ter zelenjave. Omejite nasičene maščobe iz rdečega mesa in polnomastnih mlečnih izdelkov.
Redna telesna aktivnost, najmanj 150 minut zmerne vadbe tedensko, učinkovito dviguje HDL (dobri) holesterol in znižuje LDL (slabi) holesterol. Kombinacija aerobnih vaj in vadbe za moč prinaša najboljše rezultate. Tudi izguba odvečne telesne teže, opuščanje kajenja in zmanjševanje stresa pomembno vplivajo na izboljšanje lipidnega profila.
Pri izbiri zdravila za holesterol se vedno posvetujte s farmacevtom, ki vam bo svetoval glede na vaš recept in morebitne druge zdravilne potrebe. Zdravila shranjujte v suhem, hladnem prostoru, stran od direktne sončne svetlobe in izven dosega otrok.
Farmacevt vam lahko svetuje tudi o generičnih različicah zdravil, ki so pogosto cenovno ugodnejše, vendar enako učinkovite kot originalna zdravila.
