Human immunodeficiency virus (HIV) je virus, ki napada imunski sistem, predvsem CD4 T-limfocite, in povzroča postopno oslabitev obrambnih mehanizmov telesa. Virus vstopi v celice, se razmnožuje in uničuje gostiteljske celice, kar zmanjšuje sposobnost organizma za boj proti okužbam in nekaterim oblikam raka. Okužba je kronična; brez zdravljenja lahko napreduje skozi različne stopnje in vodi do hudega imunskega popuščanja. Antiretrovirusna terapija omogoča obvladovanje virusne replikacije in vzdrževanje imunskega sistema pri večini okuženih oseb. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bistveno izboljšata pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja.
HIV se prenaša predvsem preko izmenjave telesnih tekočin: krvjo, seminalnimi tekočinami, vaginalnimi tekočinami in materinim mlekom. Glavne poti prenosa vključujejo:
Stiki, kot so objemi ali skupna raba pribora za hrano, ne predstavljajo tveganja. Učinkoviti zaščitni ukrepi močno zmanjšajo tveganje prenosa.
Okužba s HIV običajno poteka v več stadijih. Prvi je akutna okužba, ki se pojavi tedne po izpostavitvi in lahko vključuje gripi podobne simptome ter visoko virusno obremenitev. Sledi kronična faza ali latentno obdobje, ko se virus še vedno razmnožuje, a so simptomi zmanjšani; brez zdravljenja lahko traja več let. Z nadaljnjem upadanjem števila CD4 celic in naraščanjem oportunističnih okužb se razvije napredovala imunska okvara, ki vodi do stadija AIDS, kjer so osebe izpostavljene hudim okužbam in nekaterim vrstam raka. Zdravljenje v zgodnjih fazah lahko prepreči napredovanje in ohrani zdravje dlje časa.
HIV je virus, ki okuži in oslabi imunski sistem, medtem ko je AIDS končno stanje, ki nastane, ko je imunska funkcija močno prizadeta. HIV lahko obstaja več let brez simptomov, a če se ne zdravi, vodi do znatnega padca CD4 celic in možnosti za oportunistične okužbe. AIDS je torej diagnoza, določena po kliničnih kriterijih in nivoju CD4. Zgodnje zdravljenje prepreči prehod iz HIV v AIDS pri večini bolnikov.
V prvih tednih po okužbi se lahko razvije akutni retroviralni sindrom, ki ima podobne simptome kot gripa ali mononukleoza. Pogosto se pojavijo zvišana telesna temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, bolečine v grlu, natečene bezgavke in izpuščaji po koži. Nekateri ljudje imajo tudi glavobole, slabost ali razdražljivost. Ti simptomi so lahko blagi in prehodni, zato okužba pogosto ostane neopažena brez ciljnega testiranja. Če sumite na izpostavljenost, je priporočljivo testiranje, ker zgodnja diagnoza omogoča hitro vključitev v zdravljenje in zmanjšanje prenosa.
Brez zdravljenja se po kronični fazi lahko pojavijo dolgotrajnejši simptomi, kot so stalna utrujenost, izguba telesne teže, ponavljajoče se okužbe, dolgotrajne driske in povečane bezgavke. Lahko se pojavijo tudi kožne spremembe, nočni potni izbruhi, kronični vnetji in zmanjšana odpornost proti bakterijskim, virusnim ali glivičnim okužbam. Napredovala imunska okvara poveča tveganje za oportunistične bolezni, ki zahtevajo specialistično zdravljenje. Redno zdravljenje lahko omili te simptome in zmanjša pojavnost hujših zapletov ter izboljša kakovost življenja.
V Sloveniji je testiranje na HIV na voljo v več oblikah: pri osebnem zdravniku, v specializiranih ambulantah za nalezljive bolezni, v centrih za preprečevanje in zdravljenje HIV ter prek anonimnih testiranj ali pri nevladnih organizacijah, ki nudijo brezplačne preglede in svetovanje. Testi vključujejo protitelesne teste in teste na virusno RNA; dodatni testi potrjujejo morebitno okužbo. Zaupnost in strokovna obravnava sta zagotovljeni. Po pozitivnem rezultatu sledi potrditev, epidemiološko svetovanje in hitro vključevanje v zdravljenje ter spremljanje. Programi osveščanja spodbujajo testiranje oseb s tveganim vedenjem, partnerjev okuženih oseb ter nosečnic, kar pripomore k zgodnje odkriti in obravnavi.
Testiranje je priporočljivo po vsaki potencialni izpostavitvi (nezaščen spolni odnos, deljenje igel) ali ob načrtovanju nosečnosti. Če sumite, se test ponovi po treh meseci za dokončno potrditev, saj lahko v zgodnji fazi testi ne pokažejo okužbe. Prav tako se priporoča redno testiranje pri ljudeh z več spolnimi partnerji. Pogovorite se s strokovnjakom o najbolj primernem času in vrsti testa.
Antiretroviralna terapija (ART) predstavlja kombinacijo zdravil, ki učinkovito zavira razmnoževanje virusa HIV v telesu. Terapija deluje tako, da blokira različne encime, ki jih virus potrebuje za svojo reprodukcijo. Z uporabo več različnih zdravil hkrati se preprečuje razvoj odpornosti virusa. Sodobna ART terapija lahko zniža virusno obremenitev na nezaznavno raven, kar pomeni, da virus ni več prenosljiv. Pravilno vodena terapija omogoča bolnikom z HIV normalno kakovost življenja in pričakovano življenjsko dobo.
Glavni cilj antiretroviralnega zdravljenja je doseganje nezaznavne virusne obremenitve v krvi in ohranjanje te ravni. To pomeni, da je koncentracija virusa tako nizka, da ga standardni testi ne morejo več zaznati. Drugi pomemben cilj je ohranitev ali izboljšanje imunske funkcije z zvišanjem števila CD4+ celic. Uspešno zdravljenje preprečuje napredovanje bolezni v AIDS in zmanjšuje tveganje za okužbe ter maligne bolezni.
Rednost jemanja antiretroviralnih zdravil je ključnega pomena za uspeh terapije. Prekinjanje ali nepravilno jemanje zdravil lahko hitro privede do razvoja odpornosti virusa, kar zmanjša učinkovitost trenutne terapije. Priporoča se, da bolniki dosegajo vsaj 95-odstotno skladnost z jemanjem zdravil. To pomeni, da lahko izpustijo največ 1-2 odmerka na mesec. Sodobna zdravila omogočajo jemanje le enkrat ali dvakrat dnevno, kar olajša spoštovanje predpisanega režima zdravljenja in izboljša kakovost življenja.
Redno spremljanje virusne obremenitve je bistveno za oceno uspešnosti zdravljenja. Teste opravljajo vsakih 3-6 mesecev, odvisno od stabilnosti bolnikove kondije. Cilj je ohraniti virusno obremenitev pod pragom zaznavnosti (manj kot 50 kopij/ml). Povišanje virusne obremenitve lahko kaže na razvoj odpornosti ali težave s skladnostjo jemanja zdravil, kar zahteva prilagoditev terapije.
Kombinirana zdravila predstavljajo sodobno obliko zdravljenja HIV, kjer je v eni tableti združenih več učinkovin. Truvada vsebuje emtricitabin in tenofovir ter se uporablja v kombinaciji z drugimi zdravili ali kot profilaksa pred okužbo. Atripla kombinira efavirenz, emtricitabin in tenofovir v eni tableti za enkratno dnevno jemanje. Stribild vsebuje elvitegravir, kobicistat, emtricitabin in tenofovir. Ta zdravila so v Sloveniji dostopna preko specialistov za HIV in omogočajo enostavnejše spoštovanje terapijskega režima z manjšim številom tablet.
Inhibitorji proteaze blokirajo encim, ki ga HIV potrebuje za oblikovanje novih virusnih delcev. Kaletra je kombinacija lopinavirja in ritonavirja, medtem ko Prezista vsebuje darunavir in se kombinira s cobicistatom ali ritonavirjem. Ta zdravila so posebej učinkovita proti odpornim sevom virusa in se pogosto uporabljajo v drugi liniji zdravljenja. V Sloveniji so dostopna v bolnišnicah in specializiranih centrih za zdravljenje HIV pod strogim strokovnim nadzorom.
Inhibitorji integraze predstavljajo najnovejši razred antiretroviralnih zdravil, ki blokirajo encim integrazo. Isentress (raltegravir) in Tivicay (dolutegravir) sta med najpogosteje uporabljenimi. Ta zdravila so zelo učinkovita in imajo manj stranskih učinkov v primerjavi z nekaterimi starejšimi razredi. Omogočajo hitro zmanjšanje virusne obremenitve in so primerna tudi za bolnike z odpornostjo na druga zdravila.
Farmacevtska industrija kontinuirano razvija nova zdravila za HIV z izboljšanimi lastnostmi. Med novostmi so zdravila z daljšim delovanjem, ki omogočajo mesečno ali celo trimesečno aplikacijo. V Sloveniji se spremljajo evropske smernice in nova zdravila postajajo dostopna kmalu po registraciji v EU. Inovacije vključujejo tudi:
PrEP je preventivni pristop, pri katerem osebe z visokim tveganjem za okužbo z HIV jemljejo antiretrovirusna zdravila pred možno izpostavitvijo virusu. V Sloveniji je PrEP na voljo na recept pri infektologu ali specialistu za spolno prenosljive bolezni. Ta metoda je do 99% učinkovita pri pravilni uporabi. Primerna je za osebe, ki imajo spolne odnose z okuženo osebo, ali tiste z večkratnimi spolnimi partnerji. Redni zdravniški pregledi in testiranje so obvezni del programa PrEP za spremljanje zdravstvenega stanja.
PEP predstavlja nujno zdravljenje, ki se začne v 72 urah po možni izpostavitvosti HIV. V Sloveniji je dostopna v urgentnih ambulantah večjih bolnišnic 24 ur na dan. Zdravljenje traja 28 dni z antiretrovirusnimi zdravili. Učinkovitost PEP je največja, če se začne v prvih urah po izpostavitvi. Potrebna so redna testiranja med zdravljenjem in spremljanje morebitnih stranskih učinkov. PEP je ključna pri nezaščenih spolnih odnosih, poklicnih izpostavitvah ali nesrečah z injiciranjem.
Kondomi ostajajo ena najzanesljivejših metod zaščite pred HIV in drugimi spolno prenosljivimi okužbami. V Sloveniji so na voljo v lekarnah, trgovinah in avtomatih. Pravilna uporaba lateksnih ali poliuretanskih kondomov zagotavlja do 98% zaščito. Pomembno je izbrati pravo velikost in preveriti datum izteka. Kombinacija kondomov z lubrikanti na vodni osnovi povečuje varnost in udobje ter zmanjšuje tveganje za raztrg.
V Sloveniji delujejo programi izmenjave igel in brizg v večjih mestih, ki zagotavljajo sterilen material za injiciranje. Te storitve so brezplačne in anonimne. Pomembno je, da se nikoli ne deli igel, brizg ali druge opreme za pripravo drog. Centri za zdravljenje odvisnosti ponujajo tudi nadomestno zdravljenje in svetovanje.
V Sloveniji je na voljo celovita podpora za osebe z HIV preko javnega zdravstvenega sistema. Infektološke ambulante v Ljubljani, Mariboru in drugih večjih mestih zagotavljajo strokovno zdravljenje in spremljanje. Psihosocialna podpora vključuje individualno svetovanje, podporne skupine in terapevtsko pomoč. Zdravstveni tim sestavljajo infektologi, medicinske sestre, psihologi in socialni delavci. Vse storitve so zaupne in zagotavljajo celovit pristop k zdravljenju ter podpori bolnikom in njihovim bližnjim.
Osebe z HIV v Sloveniji uživajo polno pravno zaščito pred diskriminacijo na delovnem mestu, v zdravstvu in drugih življenjskih področjih. Zakon o pacientovih pravicah zagotavlja zaupnost zdravstvenih podatkov. Bolniki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja preko obveznega zdravstvenega zavarovanja. Delovna zakonodaja prepoveduje diskriminacijo zaradi zdravstvenega stanja. V primeru kršitev so na voljo pravne poti za uveljavljanje pravic preko varuha človekovih pravic ali sodišč.
Osebe z HIV lahko živijo popolnoma normalno življenje ob upoštevanju nekaj osnovih smernic:
V Sloveniji deluje več organizacij, ki nudijo podporo osebam z HIV. Društvo Škuc organizira svetovalne storitve in ozaveščevalne programe. Legebitra se osredotoča na LGBTI+ skupnost. Rdeči križ Slovenije zagotavlja humanitarno pomoč. Te organizacije ponujajo informiranje, svetovanje in psihosocialno podporo.
